University of California, Los Angeles

V mesto angelov smo prispeli v popoldanskem času in se nastanili v motelu na znani ulici Hollywood Blvd. S tem smo poskrbeli, da smo bili nastanjeni v pravem predelu, saj lahko pot iz enega konca mesta do drugega traja tudi več ur. Najlepše konce LA-ja predstavljajo Hollywood, Beverly Hills, Bel Air in Santa Monica. Na sprehodu po »ulici slavnih« smo na pločniku videli veliko zvezd z imeni slavnih oseb, a smo jih poznali bolj malo. Rekorder po številu zvezd je Gene Autry, ki ima edini vseh 5 možnih (radio, televizija, glasba, gledališče in režija) . Zaradi razsežnosti mesta smo si večino predelov ogledali iz avtomobila. Na začetku smo si ogledali slavno nakupovalno ulico Rodeo Drive, kjer najdemo vse najelitnejše trgovine oz. znamke. V večini trgovin je potrebno najaviti obisk ter zapraviti minimalno 1500$. V primeru, da trgovino obišče slavna oseba pa ta zapre vrata za ostale obiskovalce. Nato smo se zapeljali mimo mnogih domov slavnih, kjer smo videli prestižne hiše, avtomobile in klube, kjer so številni igralci začeli svoje kariere in v katerih še danes nastopajo vrhunski umetniki. Zapeljali smo se tudi v downtown kjer smo si ogledali mogočne stolpnice in slavni Staples center, kjer igrajo Los Angeles Lakersi, tokrat pa je imel v njem koncert Li'l Wayne.

V petek smo imeli ogled laboratorija nevrologije fakultete za medicino na Univerzi Kalifornije Los Angeles (UCLA). Tam nas je sprejel Dr. Ivo Dinov, ki dela na projektu LONI Pipeline. Ukvarjajo se s področjem nevroslikanja, na projektu pa sodelujejo inženirji matematike, elektrotehnike, računalništva in doktorji medicine. Skupaj so ustvarili orodje s katerim olajšajo delo s podatki o funkcijah možganov pridobljenih z magnetnimi resonancami. Izdelajo model možganov in ga predstavijo z vizualnim vmesnikom. Orodje je primarno namenjeno raziskovalcem po vsem svetu in se še ne uporablja v praktičnih primerih, saj bi ga za to morala potrditi FDA (Federal Drug Association), kar pa je izredno drago in zamudno. Vmesnik omogoča izvajanje različnih nalog povezanih s slikami možganov in te naloge razdeli med 1256 procesorjev, ki predstavljajo jedro sistema. Sistem ima 0,5 PB aktivnega hranjena, 5 PB arhiviranih podatkov in predstavlja največjo bazo podatkov možganskih slik na svetu. Po predavanju je med ekipo razvila zelo zanimiva debata o tem kako je matematika res mati vseh ostalih znanosti. Spomnili smo se na besede prof. Slivnika, ki je na vprašanje »koliko matematike rabi in uporablja inžiner«, odgovoril z besedami: »toliko, kolikor jo zna«.