Potopisno predavanje

Prišel je čas, ko bomo lahko svoje vtise, spoznanja in doživetja delili z vami!

Vabimo vas, da se nam pridružite na potopisnem predavanju, ki bo potekalo v sredo, 1.6. ob 18.15h na Fakulteti za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, v predavalnici 2.

Ekipa Elektra

University of California, Los Angeles

V mesto angelov smo prispeli v popoldanskem času in se nastanili v motelu na znani ulici Hollywood Blvd. S tem smo poskrbeli, da smo bili nastanjeni v pravem predelu, saj lahko pot iz enega konca mesta do drugega traja tudi več ur. Najlepše konce LA-ja predstavljajo Hollywood, Beverly Hills, Bel Air in Santa Monica. Na sprehodu po »ulici slavnih« smo na pločniku videli veliko zvezd z imeni slavnih oseb, a smo jih poznali bolj malo. Rekorder po številu zvezd je Gene Autry, ki ima edini vseh 5 možnih (radio, televizija, glasba, gledališče in režija) . Zaradi razsežnosti mesta smo si večino predelov ogledali iz avtomobila. Na začetku smo si ogledali slavno nakupovalno ulico Rodeo Drive, kjer najdemo vse najelitnejše trgovine oz. znamke. V večini trgovin je potrebno najaviti obisk ter zapraviti minimalno 1500$. V primeru, da trgovino obišče slavna oseba pa ta zapre vrata za ostale obiskovalce. Nato smo se zapeljali mimo mnogih domov slavnih, kjer smo videli prestižne hiše, avtomobile in klube, kjer so številni igralci začeli svoje kariere in v katerih še danes nastopajo vrhunski umetniki. Zapeljali smo se tudi v downtown kjer smo si ogledali mogočne stolpnice in slavni Staples center, kjer igrajo Los Angeles Lakersi, tokrat pa je imel v njem koncert Li'l Wayne.

V petek smo imeli ogled laboratorija nevrologije fakultete za medicino na Univerzi Kalifornije Los Angeles (UCLA). Tam nas je sprejel Dr. Ivo Dinov, ki dela na projektu LONI Pipeline. Ukvarjajo se s področjem nevroslikanja, na projektu pa sodelujejo inženirji matematike, elektrotehnike, računalništva in doktorji medicine. Skupaj so ustvarili orodje s katerim olajšajo delo s podatki o funkcijah možganov pridobljenih z magnetnimi resonancami. Izdelajo model možganov in ga predstavijo z vizualnim vmesnikom. Orodje je primarno namenjeno raziskovalcem po vsem svetu in se še ne uporablja v praktičnih primerih, saj bi ga za to morala potrditi FDA (Federal Drug Association), kar pa je izredno drago in zamudno. Vmesnik omogoča izvajanje različnih nalog povezanih s slikami možganov in te naloge razdeli med 1256 procesorjev, ki predstavljajo jedro sistema. Sistem ima 0,5 PB aktivnega hranjena, 5 PB arhiviranih podatkov in predstavlja največjo bazo podatkov možganskih slik na svetu. Po predavanju je med ekipo razvila zelo zanimiva debata o tem kako je matematika res mati vseh ostalih znanosti. Spomnili smo se na besede prof. Slivnika, ki je na vprašanje »koliko matematike rabi in uporablja inžiner«, odgovoril z besedami: »toliko, kolikor jo zna«.

Grand Canyon

V jutranjih urah smo zapustili Las Vegas ter se odpravili na dosedaj najdaljšo vožnjo s kombijem. Današnji cilj je bil ogled znamenitega Grand Canyona. Veliki kanjon je skozi tisočletja izdolbla reka Kolorado in za seboj pustila spektakularno pokrajino. Glavne značilnosti kanjona so prepadne skalnate stene, ki so ponekod globoke tudi 1600 metrov ter zanimiva rdečkasta barva kamnin. Dolg je okoli 446 km ter širok med 0,5 in 29 km.

Po dobri uri vožnje smo zapustili zvezno državo Nevada ter vstopili v Arizono. Ob prihodu v nacionalni park se nam je nasmehnila sreča, saj ravno sedaj poteka teden nacionalnih parkov, tako da je bil vstop brezplačen. Sprehodili smo se do znamenitih razglednih točk, kjer smo uživali od prekrasnem razgledu. Našo pot smo po ogledu kanjona nadaljevali v smeri Los Angelesa. Razdalja Los Angeles – Grand Canyon znaša približno 850 km. Dolgo vožnjo bomo razdelili v dve etapi, zato smo se danes ustavili približno na polovici poti v majhnem mestecu Needles. Jutri popoldne bi morali ponovno prispeti v mesto angelov.

Las Vegas in Hoover Dam

Petkov dan smo začeli bolj zgodaj, saj nas je čakala nekajurna vožnja do Las Vegasa. Že kmalu po odhodu iz hotela smo opazili spremembo rastja. Prostrana zelena polja in gozdovi so se spremenili v puščavo. Med vožnjo po prostranih ravnicah smo se ustavili tudi v puščavi Mojave, kjer smo se soočili z oddaljenostjo od civilizacije. Edina povezava s človeštvom sta bila naš kombi in neskončna ravna cesta. Po parih urah vožnje se je na obzorju kot fatamorgana pojavilo prestolnica zabave in potrošništva Las Vegas. Zapeljali smo se po glavni ulici, imenovani preprosteje Strip, medtem pa smo občudovali neizmerno domišljijo arhitektov ter impozantnost različnih hotelov. Vsak hotel govori zgodbo zase, moč je videti New York, Pariz in Benetke v malem na razdalji dobre milje. Pozvpeli smo se na razgledno točko hotela Strathosphere, opazovali pa smo tudi znano predstavo fontan pred hotelom Bellagio.

V ponedeljek nas je čakal ogled ene izmed gradbenih mojstrovin dvajsetega stoletja, Hoover Dam-a. Odpravili smo se na voden ogled te ogromne elektrarne in njenega jezu. Z gradnjo so pričeli so pričeli leta 1931 in delo končali v petih letih, to je kar dve leti pred predvidenim rokom. Za jezom se je ustvarilo največje umetno jezero v Združenih državah Amerike, Lake Mead. Odpravili smo se v osčje elektrarne, kjer smo videli vseh 7 generatorjev na strani Nevade. Posebnost je, da je ostalih deset generatorjev v drugi zvezni državi, Arizoni. Z dvigalom smo se spustili dobrih 150 metrov, vožnja pa je trajal kar 70 sekund. Hoover Dam z električno energijo oskrbuje več kot milijon gospodinjstev. Jez ni pomemben le zaradi električne energije, temveč tudi za oskrbo s pitno vodo in preprečuje poplave v spodnjem toku reke Kolorado. Pri novonastalem jezeru pa so ponudile tudi nove priložnosti za razvoj turizma. V jezeru je akumuliran dvoletni pretok reke Kolorado, po izgradnji pa so potrebovali kar šest let, da se je nivo vode povzpel na optimalni nivo. Trenutni vodostaj je približno 30 metrov nižji od optimalnega, kar je posledica pomanjkanja snegu v Skalnem gorovju.

Vsak izmed večjih generatorjev ima moč 150 MW, v enem letu pa proizvedejo za 4,5 milijarde kilovatnih ur energije. Ko smo končali z našim obiskom, pa smo se povzpeli na novoizgrajeni most, ki omogoča izjemen pogled na sam jez.

Yosemite in Sequoia National Park

V torek smo se odločili, da prehodimo Golden Gate bridge in si privoščimo kosilo na znanem trgu Union square ter s tem zaključimo obisk San Francisca. Pot smo nadaljevali proti mestu Oakdale. To malo mestece slovi kot »kavbojska« prestolnica sveta. Mesto obdajajo prostrane farme, na cestah je polno ogromnih »pickup« poltovornjakov. Večer smo zaključili v tipičnem salonu, kjer so nas lokalni kavboji presenetili z izjavo, da se ne bi nikoli preseli, saj v velikih mestnih ne bi mogli streljati iz kuhinje.

Naslednji dan smo pričeli že v zgodnjih jutranjih urah, saj nas je čakala dolga pot proti Yosemite narodnemu parku. Okoli poldneva smo vstopili v park, ki je bil večino prekrit s snežno odejo. Na poti proti svetovno znani Yosemite Valley nas je spremljalo močno sneženje. Zaradi vremenskih razmer smo si lahko le na hitro ogledali nekaj znamenitosti, kot so ogromna stena El Capitan, ki slovi kot en največjih monolitov na svetu, in mogočen slap Bridalveil. Na enem izmed mnogih oglednih točk smo imeli priložnost videti tudi volka. Pot smo nato nadaljevali proti mestecu Visallia, kjer smo tudi prenočil.

Za razliko od prejšnjega dne smo se v četrtek prebudili v sončno jutro. Pot nas je vodila proti najvišji točki Sekvoja nacionalnega parka, visoki okoli 2000 metrov. Že iz imena parka je razvidno, da tukaj rastejo ogromna drevesa, stara tudi po več tisoč let. Ustavili smo se pri enem izmed njih, imenovanem »Sherman tree«, ki velja za največje drevo na svetu. S pomočjo ostalih turistov smo objeli drevo, zato pa je bilo potrebnih kar 22 ljudi. Tla so bila pokrita z več kot pol metra debelo snežno odejo. Kosilo smo si pripravili na enem izmed mnogih zelo lepo urejenih piknik prostorov. Dan smo zaključili z dolgo vožnjo proti mestu Barstow, med potjo pa smo opazovali ogromne nasade pomarančevcev.

University of California, Berkeley

V ponedeljek zjutraj smo nadaljevali naše spoznavanje ameriških univerz in si ogledali Berkeley University. Tam smo imeli ogled laboratorija, v katerem dela Gregorij Kurillo, ki je pred leti doktoriral ravno na našem faksu. Razkazal in razložil nam je projekt katerega razvija, ki se imenuje teleimmersion. V bistvu gre za neke vrste 3D video konferneco, kjer lahko udeleženci skupaj modificirajo virtualni prostor in objekte v njemu. Raziskave oz. delo na katerem se trenutno ubadajo je čim hitrejša kompresija in dekompresija slike, ter kako narediti model čim bolj realen. Po tej zelo zanimivi 1 urni predstavitvi smo se dobili z eno najuspešnejših slovenskih športnic, ki študira ravno na tej univerzi in sicer to je Sara Isaković. Sara nam je razkazala okolico faksa ter impresivno knjižnico v kateri preživi veliko časa, saj sama pravi, da se tam čuti prav posebno študijsko vzdušje. Vsi člani smo bili prav navdušeni nad Sarino prijaznostjo in simpatičnostjo, tako da bomo v prihodnje še veliko bolj spremljali in spodbujali njene uspehe!!! ŠE 1x HVALA SARA!!!

Po srečanju s Saro, ki nas je morala zapustiti zaradi treninga, smo odšli nazaj v San Francisco in sicer na Pier 39 in Fisherman's Warf, dve zelo znani lokaciji v mestu. Pier 39 je predvsem znan po zanimivih majnih trgovinah, ki so po izgledu kot iz risnak ter morskih levih, ki se tam razvajajo na plutojočih ploščadih. Fisherman's Warf (FW) pa je znan po stojnicah in restavracijah z morskimi specialitetami. Tu smo se tudi ustavili na kosilu ter probali njihovo specialiteto – rakovo juho servirano v krožniku iz kruha. Po kosilu smo nadaljevali raziskovanje lepot in posebnosti SF, kot je zavita ulica (glej fotogalerijo), nekateri pa so uresničili tudi svoje otroške sanje in se popeljali z tramvajem znanim iz humoristične serije Full House. Dan smo zaključili z ogledom Castra, to je del mesta v katerem se je začela gay revolucija in tako postavila SF za svetovno prestolnico gayev. Da pa ni vse rožnato smo izvedeli, ko smo se vrnili do kombija, kjer nas je čakala kazen za napačno plačano parkiranje! – pa je šlo 25$.

San Francisco

To soboto in nedeljo smo preživeli v prečudovitem San Franciscu, kjer smo si ogledali večino kulturnih zanimivosti in si ogledali mesto samo. Že v petek zvečer ob samem prihodu v mesto smo takoj naleteli na zelo zelo strme ulice, ki so takorekoč zaščitni znak mesta in test za zmogljivost zavor našega kombija. Za začetek našega raziskovanja smo se odločili za ogled mosta Golden Gate (zlata vrata), ki je uvrščen tudi na 10 sodobnih čudes našega sveta! Most je za razliko od ostalih tipičnih mostov zanimive rdeče barve, dolg 2,7km, 27m širok, njegova stolpa, ki merita kar 227 metrov nad morsko gladino, pa ga naredita še toliko bolj dih vzemajočega. Ko smo bili na razgledni točki, smo od domačinov izvedeli da je v oklici mostu tudi nekdanja nuclear anti missle (zaščita pred nuklearnimi raketami) baza in seveda smo morali ogledati ostanke izstrelitvenih ploščadi.

Po ogledu mosta smo se napotili proti exploratoriumu, ki je v bistvu mešanica tehničnega muzeja in hiše eksperimentov, seveda na ameršiki XXL način. Tu smo videli veliko zanimivih naprav in ugank, od optičnih prevar do nazorno prikazanega delovanja parnega stroja,... Ob vsakemu eksponatu je laično razloženo ozadje delovanja in ker nas kot bodoče inženirje vse to zanima, smo v exploratioriumu preživeli več kot 4 ure. Še posebej zanimivi so bili eksponati, ki so blii povezani z elektro delom, saj smo vidili dosti stvari, ki smo jih do sedaj poznali le iz učbenikov, tudi v praksi.

Nedeljsko jutro smo začeli z ogledom Alcatraza, ki je eden najbolj znanih, če ne še celo najbolj znan zapor na svetu. O njem in na njem je bilo posneto veliko fillmov ter napisanih ogromno knjig. Zapor je začel delovati leta 1933 in je bil v obratovanju vse do leta 1963, leta 1972 pa so ga spremenili v turistično atrakcijo. V 30ih letih obratovanja je Alcatraz »gostil« najhujše kriminalce amerike, med drugimi tudi Al Capona. Pohvaliti moramo audio tour, ki ga dobiš na vhodu in ki te popelje po celotnem zaporu. Glasovi oseb, ki pripovedujejo zgodbo so resnični glasovi oseb, ki so bile takrat zaprte ali pa so delale v zaporum, tako da je v glasu moč čutiti njihove občutke, kar doda teatralnosti ogleda. Kot zanimivost naj povem, da smo slučajno spoznali Luca, ki je v Alcatrazu »presedel« malce več kot 5 let zaradi oboroženega ropa bank v Los Angelesu in je prišel obujati spomine na »dobre« stare čase.

Ko smo končali z ogledom Alcatraza smo se napotili v center San Francisca, točneje Chinatown. V San Franciscu je okoli 40% populacije iz Kitajske tako, da je njihov Chinatown prvi in največji v ZDA. Tu smo si privoščili kosilo, ter po kosilu odpravili proti Oracle Arena, na ogled NBA tekme med Golden State Warriors in New York Knicks, za katere igra tudi naš Beno Udrih. Po začetnem navdušenju in šovom pred začetku tekme je sledilo veliko razočaranje nad vzdušjem v dvorani, saj so se američani zopet izkazali kot prava gledališka publika. Največ energije so izkazali med timeouti, ko so se izvajale različne nagradne igre sponzorjev tekme kot je McDonald's, torej tipično ameriško. Smo pa bili zelo zadovljni in ponosni nad igro Udriha, ki je odlično odigral tekmo in bil 2 strelec svoje ekipe!!!