University of California, Los Angeles

V mesto angelov smo prispeli v popoldanskem času in se nastanili v motelu na znani ulici Hollywood Blvd. S tem smo poskrbeli, da smo bili nastanjeni v pravem predelu, saj lahko pot iz enega konca mesta do drugega traja tudi več ur. Najlepše konce LA-ja predstavljajo Hollywood, Beverly Hills, Bel Air in Santa Monica. Na sprehodu po »ulici slavnih« smo na pločniku videli veliko zvezd z imeni slavnih oseb, a smo jih poznali bolj malo. Rekorder po številu zvezd je Gene Autry, ki ima edini vseh 5 možnih (radio, televizija, glasba, gledališče in režija) . Zaradi razsežnosti mesta smo si večino predelov ogledali iz avtomobila. Na začetku smo si ogledali slavno nakupovalno ulico Rodeo Drive, kjer najdemo vse najelitnejše trgovine oz. znamke. V večini trgovin je potrebno najaviti obisk ter zapraviti minimalno 1500$. V primeru, da trgovino obišče slavna oseba pa ta zapre vrata za ostale obiskovalce. Nato smo se zapeljali mimo mnogih domov slavnih, kjer smo videli prestižne hiše, avtomobile in klube, kjer so številni igralci začeli svoje kariere in v katerih še danes nastopajo vrhunski umetniki. Zapeljali smo se tudi v downtown kjer smo si ogledali mogočne stolpnice in slavni Staples center, kjer igrajo Los Angeles Lakersi, tokrat pa je imel v njem koncert Li'l Wayne.

V petek smo imeli ogled laboratorija nevrologije fakultete za medicino na Univerzi Kalifornije Los Angeles (UCLA). Tam nas je sprejel Dr. Ivo Dinov, ki dela na projektu LONI Pipeline. Ukvarjajo se s področjem nevroslikanja, na projektu pa sodelujejo inženirji matematike, elektrotehnike, računalništva in doktorji medicine. Skupaj so ustvarili orodje s katerim olajšajo delo s podatki o funkcijah možganov pridobljenih z magnetnimi resonancami. Izdelajo model možganov in ga predstavijo z vizualnim vmesnikom. Orodje je primarno namenjeno raziskovalcem po vsem svetu in se še ne uporablja v praktičnih primerih, saj bi ga za to morala potrditi FDA (Federal Drug Association), kar pa je izredno drago in zamudno. Vmesnik omogoča izvajanje različnih nalog povezanih s slikami možganov in te naloge razdeli med 1256 procesorjev, ki predstavljajo jedro sistema. Sistem ima 0,5 PB aktivnega hranjena, 5 PB arhiviranih podatkov in predstavlja največjo bazo podatkov možganskih slik na svetu. Po predavanju je med ekipo razvila zelo zanimiva debata o tem kako je matematika res mati vseh ostalih znanosti. Spomnili smo se na besede prof. Slivnika, ki je na vprašanje »koliko matematike rabi in uporablja inžiner«, odgovoril z besedami: »toliko, kolikor jo zna«.

Grand Canyon

V jutranjih urah smo zapustili Las Vegas ter se odpravili na dosedaj najdaljšo vožnjo s kombijem. Današnji cilj je bil ogled znamenitega Grand Canyona. Veliki kanjon je skozi tisočletja izdolbla reka Kolorado in za seboj pustila spektakularno pokrajino. Glavne značilnosti kanjona so prepadne skalnate stene, ki so ponekod globoke tudi 1600 metrov ter zanimiva rdečkasta barva kamnin. Dolg je okoli 446 km ter širok med 0,5 in 29 km.

Po dobri uri vožnje smo zapustili zvezno državo Nevada ter vstopili v Arizono. Ob prihodu v nacionalni park se nam je nasmehnila sreča, saj ravno sedaj poteka teden nacionalnih parkov, tako da je bil vstop brezplačen. Sprehodili smo se do znamenitih razglednih točk, kjer smo uživali od prekrasnem razgledu. Našo pot smo po ogledu kanjona nadaljevali v smeri Los Angelesa. Razdalja Los Angeles – Grand Canyon znaša približno 850 km. Dolgo vožnjo bomo razdelili v dve etapi, zato smo se danes ustavili približno na polovici poti v majhnem mestecu Needles. Jutri popoldne bi morali ponovno prispeti v mesto angelov.

Las Vegas in Hoover Dam

Petkov dan smo začeli bolj zgodaj, saj nas je čakala nekajurna vožnja do Las Vegasa. Že kmalu po odhodu iz hotela smo opazili spremembo rastja. Prostrana zelena polja in gozdovi so se spremenili v puščavo. Med vožnjo po prostranih ravnicah smo se ustavili tudi v puščavi Mojave, kjer smo se soočili z oddaljenostjo od civilizacije. Edina povezava s človeštvom sta bila naš kombi in neskončna ravna cesta. Po parih urah vožnje se je na obzorju kot fatamorgana pojavilo prestolnica zabave in potrošništva Las Vegas. Zapeljali smo se po glavni ulici, imenovani preprosteje Strip, medtem pa smo občudovali neizmerno domišljijo arhitektov ter impozantnost različnih hotelov. Vsak hotel govori zgodbo zase, moč je videti New York, Pariz in Benetke v malem na razdalji dobre milje. Pozvpeli smo se na razgledno točko hotela Strathosphere, opazovali pa smo tudi znano predstavo fontan pred hotelom Bellagio.

V ponedeljek nas je čakal ogled ene izmed gradbenih mojstrovin dvajsetega stoletja, Hoover Dam-a. Odpravili smo se na voden ogled te ogromne elektrarne in njenega jezu. Z gradnjo so pričeli so pričeli leta 1931 in delo končali v petih letih, to je kar dve leti pred predvidenim rokom. Za jezom se je ustvarilo največje umetno jezero v Združenih državah Amerike, Lake Mead. Odpravili smo se v osčje elektrarne, kjer smo videli vseh 7 generatorjev na strani Nevade. Posebnost je, da je ostalih deset generatorjev v drugi zvezni državi, Arizoni. Z dvigalom smo se spustili dobrih 150 metrov, vožnja pa je trajal kar 70 sekund. Hoover Dam z električno energijo oskrbuje več kot milijon gospodinjstev. Jez ni pomemben le zaradi električne energije, temveč tudi za oskrbo s pitno vodo in preprečuje poplave v spodnjem toku reke Kolorado. Pri novonastalem jezeru pa so ponudile tudi nove priložnosti za razvoj turizma. V jezeru je akumuliran dvoletni pretok reke Kolorado, po izgradnji pa so potrebovali kar šest let, da se je nivo vode povzpel na optimalni nivo. Trenutni vodostaj je približno 30 metrov nižji od optimalnega, kar je posledica pomanjkanja snegu v Skalnem gorovju.

Vsak izmed večjih generatorjev ima moč 150 MW, v enem letu pa proizvedejo za 4,5 milijarde kilovatnih ur energije. Ko smo končali z našim obiskom, pa smo se povzpeli na novoizgrajeni most, ki omogoča izjemen pogled na sam jez.

Yosemite in Sequoia National Park

V torek smo se odločili, da prehodimo Golden Gate bridge in si privoščimo kosilo na znanem trgu Union square ter s tem zaključimo obisk San Francisca. Pot smo nadaljevali proti mestu Oakdale. To malo mestece slovi kot »kavbojska« prestolnica sveta. Mesto obdajajo prostrane farme, na cestah je polno ogromnih »pickup« poltovornjakov. Večer smo zaključili v tipičnem salonu, kjer so nas lokalni kavboji presenetili z izjavo, da se ne bi nikoli preseli, saj v velikih mestnih ne bi mogli streljati iz kuhinje.

Naslednji dan smo pričeli že v zgodnjih jutranjih urah, saj nas je čakala dolga pot proti Yosemite narodnemu parku. Okoli poldneva smo vstopili v park, ki je bil večino prekrit s snežno odejo. Na poti proti svetovno znani Yosemite Valley nas je spremljalo močno sneženje. Zaradi vremenskih razmer smo si lahko le na hitro ogledali nekaj znamenitosti, kot so ogromna stena El Capitan, ki slovi kot en največjih monolitov na svetu, in mogočen slap Bridalveil. Na enem izmed mnogih oglednih točk smo imeli priložnost videti tudi volka. Pot smo nato nadaljevali proti mestecu Visallia, kjer smo tudi prenočil.

Za razliko od prejšnjega dne smo se v četrtek prebudili v sončno jutro. Pot nas je vodila proti najvišji točki Sekvoja nacionalnega parka, visoki okoli 2000 metrov. Že iz imena parka je razvidno, da tukaj rastejo ogromna drevesa, stara tudi po več tisoč let. Ustavili smo se pri enem izmed njih, imenovanem »Sherman tree«, ki velja za največje drevo na svetu. S pomočjo ostalih turistov smo objeli drevo, zato pa je bilo potrebnih kar 22 ljudi. Tla so bila pokrita z več kot pol metra debelo snežno odejo. Kosilo smo si pripravili na enem izmed mnogih zelo lepo urejenih piknik prostorov. Dan smo zaključili z dolgo vožnjo proti mestu Barstow, med potjo pa smo opazovali ogromne nasade pomarančevcev.

University of California, Berkeley

V ponedeljek zjutraj smo nadaljevali naše spoznavanje ameriških univerz in si ogledali Berkeley University. Tam smo imeli ogled laboratorija, v katerem dela Gregorij Kurillo, ki je pred leti doktoriral ravno na našem faksu. Razkazal in razložil nam je projekt katerega razvija, ki se imenuje teleimmersion. V bistvu gre za neke vrste 3D video konferneco, kjer lahko udeleženci skupaj modificirajo virtualni prostor in objekte v njemu. Raziskave oz. delo na katerem se trenutno ubadajo je čim hitrejša kompresija in dekompresija slike, ter kako narediti model čim bolj realen. Po tej zelo zanimivi 1 urni predstavitvi smo se dobili z eno najuspešnejših slovenskih športnic, ki študira ravno na tej univerzi in sicer to je Sara Isaković. Sara nam je razkazala okolico faksa ter impresivno knjižnico v kateri preživi veliko časa, saj sama pravi, da se tam čuti prav posebno študijsko vzdušje. Vsi člani smo bili prav navdušeni nad Sarino prijaznostjo in simpatičnostjo, tako da bomo v prihodnje še veliko bolj spremljali in spodbujali njene uspehe!!! ŠE 1x HVALA SARA!!!

Po srečanju s Saro, ki nas je morala zapustiti zaradi treninga, smo odšli nazaj v San Francisco in sicer na Pier 39 in Fisherman's Warf, dve zelo znani lokaciji v mestu. Pier 39 je predvsem znan po zanimivih majnih trgovinah, ki so po izgledu kot iz risnak ter morskih levih, ki se tam razvajajo na plutojočih ploščadih. Fisherman's Warf (FW) pa je znan po stojnicah in restavracijah z morskimi specialitetami. Tu smo se tudi ustavili na kosilu ter probali njihovo specialiteto – rakovo juho servirano v krožniku iz kruha. Po kosilu smo nadaljevali raziskovanje lepot in posebnosti SF, kot je zavita ulica (glej fotogalerijo), nekateri pa so uresničili tudi svoje otroške sanje in se popeljali z tramvajem znanim iz humoristične serije Full House. Dan smo zaključili z ogledom Castra, to je del mesta v katerem se je začela gay revolucija in tako postavila SF za svetovno prestolnico gayev. Da pa ni vse rožnato smo izvedeli, ko smo se vrnili do kombija, kjer nas je čakala kazen za napačno plačano parkiranje! – pa je šlo 25$.

San Francisco

To soboto in nedeljo smo preživeli v prečudovitem San Franciscu, kjer smo si ogledali večino kulturnih zanimivosti in si ogledali mesto samo. Že v petek zvečer ob samem prihodu v mesto smo takoj naleteli na zelo zelo strme ulice, ki so takorekoč zaščitni znak mesta in test za zmogljivost zavor našega kombija. Za začetek našega raziskovanja smo se odločili za ogled mosta Golden Gate (zlata vrata), ki je uvrščen tudi na 10 sodobnih čudes našega sveta! Most je za razliko od ostalih tipičnih mostov zanimive rdeče barve, dolg 2,7km, 27m širok, njegova stolpa, ki merita kar 227 metrov nad morsko gladino, pa ga naredita še toliko bolj dih vzemajočega. Ko smo bili na razgledni točki, smo od domačinov izvedeli da je v oklici mostu tudi nekdanja nuclear anti missle (zaščita pred nuklearnimi raketami) baza in seveda smo morali ogledati ostanke izstrelitvenih ploščadi.

Po ogledu mosta smo se napotili proti exploratoriumu, ki je v bistvu mešanica tehničnega muzeja in hiše eksperimentov, seveda na ameršiki XXL način. Tu smo videli veliko zanimivih naprav in ugank, od optičnih prevar do nazorno prikazanega delovanja parnega stroja,... Ob vsakemu eksponatu je laično razloženo ozadje delovanja in ker nas kot bodoče inženirje vse to zanima, smo v exploratioriumu preživeli več kot 4 ure. Še posebej zanimivi so bili eksponati, ki so blii povezani z elektro delom, saj smo vidili dosti stvari, ki smo jih do sedaj poznali le iz učbenikov, tudi v praksi.

Nedeljsko jutro smo začeli z ogledom Alcatraza, ki je eden najbolj znanih, če ne še celo najbolj znan zapor na svetu. O njem in na njem je bilo posneto veliko fillmov ter napisanih ogromno knjig. Zapor je začel delovati leta 1933 in je bil v obratovanju vse do leta 1963, leta 1972 pa so ga spremenili v turistično atrakcijo. V 30ih letih obratovanja je Alcatraz »gostil« najhujše kriminalce amerike, med drugimi tudi Al Capona. Pohvaliti moramo audio tour, ki ga dobiš na vhodu in ki te popelje po celotnem zaporu. Glasovi oseb, ki pripovedujejo zgodbo so resnični glasovi oseb, ki so bile takrat zaprte ali pa so delale v zaporum, tako da je v glasu moč čutiti njihove občutke, kar doda teatralnosti ogleda. Kot zanimivost naj povem, da smo slučajno spoznali Luca, ki je v Alcatrazu »presedel« malce več kot 5 let zaradi oboroženega ropa bank v Los Angelesu in je prišel obujati spomine na »dobre« stare čase.

Ko smo končali z ogledom Alcatraza smo se napotili v center San Francisca, točneje Chinatown. V San Franciscu je okoli 40% populacije iz Kitajske tako, da je njihov Chinatown prvi in največji v ZDA. Tu smo si privoščili kosilo, ter po kosilu odpravili proti Oracle Arena, na ogled NBA tekme med Golden State Warriors in New York Knicks, za katere igra tudi naš Beno Udrih. Po začetnem navdušenju in šovom pred začetku tekme je sledilo veliko razočaranje nad vzdušjem v dvorani, saj so se američani zopet izkazali kot prava gledališka publika. Največ energije so izkazali med timeouti, ko so se izvajale različne nagradne igre sponzorjev tekme kot je McDonald's, torej tipično ameriško. Smo pa bili zelo zadovljni in ponosni nad igro Udriha, ki je odlično odigral tekmo in bil 2 strelec svoje ekipe!!!

Stanford

Pretežni del trinajstega dneva smo preživeli na in v okolici Stanforda. Zjutraj smo se odpravili proti SLAC-u (Stanford Linear Accelerator Center), kjer smo se dobili z direktorjem IT službe in fizikom, ki je po narodnosti madžar. SLAC je najdaljši linearni pospeševalnik delcev na svetu (3km), ki lahko pospeši elektrone vse do 50 GeV. Do ne dolgo nazaj je SLAC veljal tudi za najdaljšo zgradbo na svetu, dokler ga ni prehitel novo zgrajeni terminal v Tokiju. O velikosti pospeševalnika priča tudi dejstvo da za svoje obratovanje porabi 10% celotne električne porabe Kalifornije. Potrebno je omeniti, da je 6 znanstvenikov, ki so delali poiskuse na SLAC-u dobilo za svoje dosežke in odkritja Nobelovo nagrade. Med drugim so tukaj odkrili tudi enega od štirih kvarkov. Že na začetku obiska sta nam gostitelja omenila, da imamo veliko srečo, da smo prišli v tem času, saj ravno sedaj potekajo vzdrževalna dela in smo zato dobili odobritev s strani Stanforda, da se lahko sprehodimo skozi predel pospeševalnika, ki je med obratovanjem strogo varovan. Pogovor je nanesel tudi na pospeševalnik, ki se nahaja v CERNU ter na t. i. Higgsov boson. Izvedeli smo, da so znanstveniki najverjetneje odkrili ta dolgo iskani delec, ki naj bi bil vzročni delec za gravitacijo vendar za enkrat še nočejo razkriti to javno, saj se hočejo prej bolj prepričati.

Pospeševalnik je na vse naredil zelo velik vtis, naš gostitelj »sosed z madžarske« pa je odgovoril na veliko odgovorov na naša vprašanja ter dodatno razširil naše znanje in dojemanje kvantne fizike.

Po ogledu Slaca pa smo se odpravili do univerze Stanford. Že v preteklih dneh smo se večkrat ustavili in si ogledali različne predele enega najimenitnejših univerzitetnih kampusov na svetu in vedno znova smo bili impresionirani nad njegovo mogočnostjo, urejenostjo ter samim akademsko-študentskim utripom, ki ga človek doživi, ko je tam. Tokratni obisk pa je bil veliko bolj strokoven, kot vsi prejšnji saj smo se dobili s profesorjem Alanom Sellingerjem. Alan je vodja odelka, ki se ukvarja z raziskovanjem najnovejših materialov v fotovoltaiki, ki je trenutno »vroči kostanj« v energetskih sferah. Skupaj z njegovo ekipo, sestavljeno iz treh podoktorskih študentov in enega dodiplomskega, nas je popeljal po laboratorijh in nam bolj podrobno razložil na katerih projektih delajo. Zopet smo doživeli znano ameriško radovednost, ki smo jo vzbudili z našo »uniformo« in tako nepričakovano dobili še dodatni ogled laboratorijev, kjer izdelujejo čipe.

Po ogledu raziskovalnega dela kampusa smo se napotili na odprti dan laboratorijev, ki se ukvarjajo z energijo. Tu smo se spoznali z res veliko novimi tehnologijami na področju energetike, še posebej »zelene energije«. Opaziti je bilo, da veliko raziskav poteka predvsem v razvoj boljših materialov za baterije in fotovoltaiko, saj naj bi te dve stvari bile »zlata jama« za prihodnost.

Naš obisk smo zaključili s prijetnim pogovorom s profesorjem in njegovo ekipo ob pijači ter v sproščenem vzdušju izvedeli še marsikatero novost in zanimivost, povezano s Stanfordom in samim študijem na njem.

Ekskluzivno: Ekipa Elektre na povabilo obiskala prostore Facebook-a!!!

Danes smo se odpravili na uradni obisk v trenutno najbolj zanimivo podjetje v Silicijevi dolini Facebook. Praviloma ne sprejemajo obiskovalcev, zato smo bili toliko bolj veseli, da so nas preko priporočila povabili, da si iz prve roke ogledamo notranjost in se seznanimo z delovanjem najpopularnejšega spletnega socialnega omrežja na svetu, ki v skupnost združuje že več kot 500 milijonov uporabnikov.

Facebook ima svoj sedež skrit na obrobju mirne soseske na California Avenue v neposredni bližini univerze Stanford. Podjetje kljub hitri rasti prihodkov namenoma zadržuje rast števila zaposlenih, zato trenutno še nimajo svojega kampusa, kot drugi velikani v bližini, vendar poleti načrtujejo selitev v nekdanje prostore podjetja Sun. V avli podjetja smo po prijavi dobili svoje značke, nato pa nas je sprejel gositelj Chuck R., vodja ekipe inženirjev, ki so odgovorni za nadzor in uvajanje novih funkcionalnosti na Facebook omrežju. Žal zaradi striktnih notranjih pravil podjetja v prostorih nismo smeli fotografirati.

Naš ogled smo začeli pred ogromno steno spominov "The Facebook Wall", kjer so napisani vtisi in izjave zaposlenih v Facebooku in ljudi, ki s podjetjem neposredno sodelujejo. Chuck nam je razlagal o sami kulturi podjetja, ki jo združuje odprtost in povezanost. Tako v prostorih ni opaziti nobenih pisarn, vse delovne mize so v odprtem prostoru in vsak zaposleni si lahko svoj delovni prostor priredi po svojem okusu. Tudi delovni čas ni nadzorovan ali striktno določen, pomemben je le končni rezultat, zato se včasih ob lovljenju rokov zgodi, da se inženirji zaklenejo v eno od sob za sestanke, kjer so primorani ostati, dokler delo ni končano. Facebook deluje kot skupnost, ki temelji na kreativnosti, kjer ne obstaja striktna hierarhija med zaposlenimi. Tudi Mark Zuckerberg nima svoje pisarne le mizo v skupnih prostorih. V podjetju zelo spodbujajo inovativnost, zato vsake toliko časa organizirajo dogodek imenovan Hackathon, kjer ekipe inženirjev ustvarjajo in razvijajo inovacije ob glasni glasbi in pivu. Ena izmed pomembnih inovacij, ki je bila rezultat enega izmed teh dogodkov, je tako imenovani "News Feed" - pregled najnovejših objav prijateljev na Facebook strani. Tak način dela daje tudi obiskovalcu občutek sproščenega in razburljivega okolja. Ogledali smo si tudi steno zahval, kjer so zaposleni v različnih jezikih zapisali zahvale uporabnikom, ko je Facebook presegel 500 milijonov uporabnikov ter skrivno zvočno izolirano pisarno, kjer so se odvijali pomembni sestanki z investitorji.

Ob sprehodu po parku za podjetjem smo srečali tudi ustanovitelja Marka Zuckerberga, s katerim smo se na hitro pozdravili, nato pa je odhitel naprej na sestanek. Pred koncem smo se s Chuckom zapletli v sproščen pogovor, kjer smo izvedeli tudi tehnične podrobnosti delovanja socialnega omrežja. Omenil nam je tudi vojno talentov s podjetjem Google. V zadnjem času je znano, da je veliko zaposlenih iz Google "pribežalo" na Facebook, med njimi tudi njihov kuhar, ki sedaj skrbi za zdravo prehrano na Facebooku.

Nad obiskom smo bili navdušeni! Presenetilo nas je predvsem sproščeno okolje, kjer vsi zaposleni s svojo ustvarjalnostjo pripomorejo k napredku podjetja in zagotavljajo, da se vsem nam priljubljeno socialno omrežje razvija in izboljšuje vsak dan.

11 dan - Google

Končno je prišel težko pričakovan dan, ko bomo videli podjetje, ki postavlja smernice modernega delovnega okolja,predstavlja sanjsko zaposlitev za inženirje in je prisoten v vsakdanjiku praktično vsakega posameznika: Google

Za takega velikana smo si v urniku vzeli kar cel dan. Ob prihodu smo zagledali ogromen kompleks, katerega sestavljajo številne ulice in stavbe. Po cestah se vozijo kolesarji na googlovih kolesih, vmes pa so se našli tudi električni avtomobilčki. Tudi sami smo zagrabili nekaj koles, ki so prosto na voljo po celotnem komplksu in se zapeljali do avle glavne stavbe. Tam sta nas pričakala Andy in Dominik, ki sta dva izmed štirih zaposlenih Slovencev v Googleplexu. Opisala sta nam običajen dan na delovnem mestu, kjer je poleg vseh ugodnosti potrebno tudi mnogo ur trdo garati. Najpomembnejša stvar je, da je projekt končan pravočasno. Kako točno si razporediš čas pa ni pomembno, lahko si provoščiš kratek match odbojke na mivki, se razvajaš na masaži ali pa povadiš v fitnes centru, karkoli ti pomaga, da svoje delo opraviš kvalitetno in z veseljem. V delovnih prostorih smo videli na vsaki mizi najmanj 2 monitorja, videli pa smo jih tudi 6. Po kratkem sprehodu po kompleksu smo se namestili v sejni sobi. Tam se je zamenjala slovenska dvojica Googlovcev. Prišla sta Žiga in Ana, ki delata na search engine- u, torej iskalniku google.com. Žiga nam je podrobno opisal, kako poteka razgovor za službo. Sestavlja ga nekaj klicev prek računalnika, kjer kandidat piše kodo za praktične probleme, inženir pa opazuje njegov proces razmišljanja in znanje. Če se prebiješ skozi ta test, preživiš dan v Californiji, kjer imaš še pet 45-minutnih razgovorov z inženirji. Testi niso psihološko naravnani, pokazati je treba izključno znanje. Očitno je, da uspe le res najboljšim.

Na žalost vam lahko pokažemo samo slike iz okolice Googleplexa, ker v notranjih prostorih ni bilo dovoljeno fotografiranje, saj veliki Google čuva svoje skrivnosti.

10.dan - Plug & Play in Glacier Bay Technology

Po včerajšnjem napornem dnevu smo danes malo poležali v postelji in se odpravili proti podjetjem malo kasneje.

Ob desetih smo imeli na sporedu ogled tehnološkega inkubatorja Plug and Play Tech-centra, ki smo ga obiskali že pred dnevi. Sprejela nas je Jackie, ki je v centru zadolžena za organizacijo ogledov, nato pa nas je hitro predala Brianu in Mirjani. Mirjana je Slovenka, ki se je pred dobrim letom z možem preselila v Silicijevo dolino, kjer opravlja delo predstavnice za javnost. Z Brianom sta nas popeljala po celotnem poslopju, obenem pa sta nam razložila poslanstvo centra. Plug&Play je inkubator, kjer obetavna mlada podjetja iščejo potencialne investitorje. V centru lahko najamejo pisarno in imajo hkrati dostop do strokovne pomoči. Glavni namen je prirejanje dogodkov, kjer podjetja s kratkimi predstavitvami poskušajo pritegniti vlagatelje. Sami smo se imeli možnost udeležiti predavanja Nathana Golda, ki je demonstriral, kako naj bi izgledala uspešna deset minutna predstavitev. Predavanje nas je navdušilo, saj smo v kratkem času absorbirali mnogo koristnih napotkov.

Po kosilu v centru Palo Alta smo se odpeljali proti Union City-ju, kjer ima sedež podjetje Glacier Bay Technology. Ustavljeno je bilo leta 1990, njihova paleta izdelkov pa vsebuje hladilne sisteme za tovornjake, generatorje za proizvodnjo električne energije ter izolacijske materiale.

Izolacija vsebuje pet plasti, med katerimi sta najpomembnejši dve plasti, ki sta narejeni iz recikliranih pnevmatik. Zanimivo je predvsem to, da so dobre izolacijske sposobnosti pnevmatik odkrili s poskušanjem. Z debelino izolacijske pene uravnavamo, katere frekvence bo izolacija najbolj zadušila.

Klimatske naprave za tovornjake izdelujejo predvsem za ameriški trg, načrtujejo pa tudi prodor na evropski trg. Klima spada med tako imenovane energijsko učinkovite naprave. Sestavljena je iz štirih baterij, ki se polnijo med vožnjo. Njihova glavna prednost je majhna poraba energije, saj lahko zdržijo do štirinajst ur kljub ugasnjenemu motorju. Ogledali smo si tudi proizvodnjo omenjenih produktov, bližje pa smo si ogledali tudi prostore inženirjev. Zdelo se nam je zelo zanimivo, da za simulacije uporabljajo programsko orodje Matlab, katerega smo tudi sami spoznali tekom študija.

9. dan - IBM in Microsoft

Prvi dan drugega tedna naše ekskurzije smo začeli z obiskom podjetja IBM. Njihov kampus se nahaja dobre pol ure vožnje iz Mountain Viewa. Naš gostitelj gospod Raj Champaneri nas je pospremil v prostore Executive Briefing centra, kjer smo pričeli s sklopom predavanj. Na prvem predavanju na temo napovedi tehnoloških trendov, ki so vsako leto predstavljeni tudi upravi podjetja, smo izvedeli, da bodo vse elektronske naprave v prihodnosti povezane v mrežo, iz paradigme računanja in procesiranja pa postopoma prehajamo v paradigmo učenja računalnikov. V prihodnosti bomo tako videli vedno več mobilnih naprav, ki bodo postopoma prehajale v vgrajene naprave in bio-elektroniko. V drugem predavanju smo se seznanili z načini obdelave ogromne količine podatkov, področja, ki je v zadnjih letih zaradi spletnih strani, kot sta to Facebook in Twitter, postalo izredno zanimivo.

Pot smo nadaljevali do podjetja Microsoft, kjer smo obiskali njihov tehnični center. Podjetje Microsoft v Silicijevi dolini poslovno sodeluje z vsemi večjimi tehnološkimi podjetji, kjer jim svetujejo pri implementaciji njihove programske opreme v obstoječe sisteme. V njihovem tehnološkem centru imajo postavljeno testno strežniško okolje skoraj vseh večjih ponudnikov strojne opreme, s pomočjo katerega testirajo programsko opremo in sisteme. Preizkusili smo tudi delovanje tehnologije Microsoft Surface. O načrtih za novo verzijo Windows 8 so pri Microsoftu sicer zelo skrivnostni, smo pa izvedeli, da so kot podjetje dobro pripravljeni na dobo mobilnih naprav in aplikacij v računalniškem oblaku.

Po napornem dnevu smo si v večernih urah privoščili oddih z ogledom hokejske tekme lige NHL med San Jose Sharks in Los Angeles Kings. Anže Kopitar zaradi poškodbe ni mogel zaigrati, vendar je bila tekma kljub porazu ekipe iz LA-a razburljiva.

7. in 8. dan - Monteray Bay, NASA Research Center, Tesla Motors

V soboto smo se odpravili na ogled mesta Monterey, ki se nahaja kar 70 milj od našega hotela, zato smo se na pot podali že v zgodnjih jutranjih urah. Sprehodili smo se skozi center mesta do pomola, kjer je razgledna točka za opazovanje morskih živali. Opazili smo morske vidre, ki so leno poležavale na gladini morja. Ker smo hoteli videti še ostali morski ekosistem, smo se napotili proti Monterey akvariju,ki se ponaša z raznolikimi in edinstvenimi vrstami, od katerih smo mnoge videli prvič. Po ogledu akvarija smo se napotili še bolj južno do plaž Big Sur-a. Omenimo naj, da je bil prvotni plan obiskati Monterey in Big Sur že v prvih dneh našega potovanja, vendar je zemeljski plaz poškodoval obmorsko cesto, ki vodi v Monterey z juga. Plaže Big Sur-a veljajo, po pripovedovanju domačinov, za najlepše na tem območju.

Nedeljsko jutro smo porabili za pranje in sušenje umazanih oblačil ter urejanje spletne strani. Popoldne pa smo se odpravili proti Tesla Motors. Eden od ustanoviteljev Tesla Motors je Elon Musk, ki je med drugim tudi lastnik podjetij PayPal in eBuy. Primarni cilj ustanoviteljev je bil dokazati širši javnosti, da nafta ni edini primeren način za poganjanje jeklenih konjičkov. Z razvojem Tesla Roadsterja so odprli tržišče električnim avtomobilom ter zaprli usta vsem skeptikom, ki so dvomili v primernost električne energije za poganjanje športnega avtomobila. Sami pravijo, da so zadani cilj več kot presegli, saj so razvili avtomobil, ki ima poleg športnega izgleda, ki na trenutke spominja na Ferrarija, tudi zavidljive pospeške in majhno porabo energije. Če ste ob branju bloga pomislili ali ima Tesla Motors mogoče ime po izumitelju, znanstveniku in utemeljitelju izmenične napetosti – Nikoli Tesli, je odgovor pritrdilen.

Pozno popoldan so nas sprejeli še v Nasinem Ames Research Centru, ki je stacioniran v bližini Tesla Motors. Videti smo del ISS-a (International Space Station) ter se udeležili zelo zanimivega predavanja o zmotnih razmišljanjih o vesolju (temna stran lune, breztežnost telesa, …). S predstavnico NASE smo se zapletli tudi v pogovor o Marsu. Izvedeli smo, da želijo na zemljo pripeljati kakšen delček Marsa, za nadaljne raziskave. Problem so seveda zopet finance, saj bi tak podvig stal 4 milijarde dolarjev, kar v primerjavi z letnim proračunom NASE, ki so ga v zadnjih letih oklestili na 18 milijard dolarjev, predstavlja precejšnji zalogaj.

6.dan: Foxit

Dan smo začeli s hitrim obiskom inkubatorja Plug & Play Tech Center, kjer smo spoznali nekaj zanimivih ljudi, ki delajo na področjih povezovanja tveganega kapitala z mednarodnimi podjetji. Ker gre za največji podjetniški inkubator v Ameriki, ki premore veliko znanja in povezav, se bomo v njem tekom ekskurzije še zglasili.

Nato nas je pot iz okrožja Sunnyvale zanesla proti severu Bay Area v predel imenovan Fremont, kjer ima sedež podjetje Foxit. Na lokaciji nas je sprejel naš gostitelj Eric in nam na začetku razkazal prostore samega podjetja ter nam razložil, da je Foxit mednarodna korporacija z 250 zaposlenimi po celem svetu, večinoma na Kitajskem, od koder prihaja tudi ustanovitelj. Foxit je tako tipični primer visokotehnološkega podjetja, ki ima razvoj v svoji matični državi, sedež pa v Silicijevi dolini, zaradi neposrednega stika z največjim tehnološkim trgom na svetu. Ob predstavitvi in pogovoru smo izvedeli, da ima Foxit najhitrejšo tehnologijo za prikazovanje PDF datotek na svetu. Tako so pred kratkim z velikanom Google sklenili pogodbo za licenciranje tehnologije, ki omogoča prikazovanje PDF dokumentov neposredno v brskalniku Google Chrome. V drugem delu obiska smo imeli sproščeni pogovor z ekipo treh mladih tehnikov, ki je kmalu nanesel na temo študija. Spoznali smo, da je naš način študiranja pravzaprav kar podoben ameriškemu, vendar pa se z večjimi univerzami, kot je to Stanford, vseeno še ne more primerjati. Razlog je predvsem v slabi povezanosti naših univerz s samo industrijo.

V poznih popoldanskih urah nas je pot vodila do Stanforda, kjer smo se odpravili na krajši sprehod po kampusu pred vrnitvijo v hotel.